Zbluzi!

Danes čisto na kratko, kot sem že v naslovu lepo povedal, govoril bom oz. bolje povedano, omenil bom nekaj, kar sem danes izvedel.

Sicer ni nič novega, to je pač sedanji sistem in s tem živimo…

Govorim pa o naslednjem …

Danes se vozim v službo, poslušam radio na katerem so pravkar poročila in govora je o pritoževanju zdravnikov glede plač, delovnih razmer itd… vse lepo in prav vse do komentarja naše ministrice za zdravje gospe Zofije Mazej Kukovič, ki je bil nekaj v stilu, da bo treba marsikaj postoriti za boljše razmere v zdravstvu, poskrbeti za plače zdravnikov (medicinske sestre in ostali je.. te se) itd. Še vedno dokaj ok, do izjave da so zdravniki IZVAJACI in pacienti UPORABNIKI?! Ok, si mislim, ženska je malo mimo…

Bit vsega tega bluzenja, ki ga pravkar izvajam je v tem, da sem padel na trdna tla, čeprav se tega dobro zavedam, vendar mi ni še noben tako direktno povedal, da sem navaden uporabnik, pa naj si bo to internet, televizija … in seveda tudi zdravstvena oskrba, ter da za nas skrbijo raznorazni izvajalci, s katerimi sicer redno delam (gradbeništvo), kar je tudi mogoče krivo za mojo nepredstavo tega stavka, da je moj zdravnik u bistvu moj izvajalec.

Mogoče sem vse skupaj narobe razumel, mogoče me vi ne razumete, ker sem se čudno izrazil, vendar pišem v naglici, da me ne zasači kateri od izvajalcev.

Lp

 Bil je lep, prelep sončen dan (no tega ne vem, ker v vesolju je pač malo drugače) in jaz kot vedno na poti po vesolju, le da sem si ga tokrat popestril s tem, da sem ustavil nekemu štoparju.

Sicer to ni bil kdorkoli, ampak priznani pisatelj g. Douglas Adams, katerega dela požiram kot enoletni otročiček požira Frutek. Zanimiv slog pisanja, še bolj zanimiva imena junakov v njegovih knjigah, da ne govorim o raznoraznih planetih, ki se pojavljajo v delih ter super (smešnih) dialogih, katerih so bukvice polne.
Skratka, ne bom govoričil in razpredal o tem kdo in kako ter kdaj, zakaj in kje se kdo oz. kaj pojavi, predlagam vam, da vzamete knjigo/e v roke in če vas le malo zanima ta zvrst pisanja ne boste razočarani!
Vem, ne pišem o ničemer novem, ker to ni moj namen, rad bi samo še enkrat več poudaril in izpostavil tegale strica in njegova dela. Ne, ne zameri mi!

Nekaj del, ki so že bila pri meni v obdelavi:

1. Štoparski vodnik po galaksiji (1979) klik
2. Restavracija ob koncu vesolja (1980) klik
3. O življenju, vesolju in sploh vsem (1982) klik
4. Zbogom in hvala za vse ribe (1984) klik

Čaka me pa še en del te zanimive zbirke knjig in sicer Pretežno neškodljiva (1992) klik

Če povzamem, zanimiva zbirka, klasiki med ZF branjem, osebno mi je ta t.i. ‘triologija v petih delih’ všeč,  čeprav so nekatera dela (po mnenju nekaterih) narejena preveč pod pritiskom založnikov, ki so Adamsu dihali za vrat potem ko je praktično čez noč zaslovel.

Naj omenim še to, kar tudi sam nisem vedel, dokler se nisem pozanimal in zato mogoče tudi ti ne veš, Štoparski vodnik po galaksiji je bila najprej radijska igra v 12 delih, iz katerih sta pozneje nastala prva dva dela.
Leta 2005 so posneli tudi film (The Hitchhiker’s Guide to the Galaxy), katerega pa si na žalost še nisem ogledal.

Vsega lepega je enkrat konec in prav tako bo konec z branjem omenjenih knjig, za kar pa mi nikakor ni žal, ker jih lahko preprosto začnem/te še enkrat prebirati

Vmes je padlo še Eco-tovo F. nihalo, vendar o tem mogoče drugič.

Včeraj, sem bil naročen h okulistu. Prihitim domov, direkt iz službe,
se odpravim na hitro in gasa prot ordinaciji.
Pridem tja, oddam zdravstveno kartico, vse ok, potrjena, nobenega problema.

Me prav čedna dama posadi na stol pred dva aparata, s katerima mi bo delala
ne vem kakšne preiskave, si mislim ourajt! In res je bilo ourajt! Dokler …

Ourajt! je bilo točno do takrat ko mi je merila ne vem kaj, vem pa da je
vrglo ven zrak in mi prav nečedno pihnilo v uč, kar je povzročilo pravtako
nečedno reakcijo, s katero sem se ruknil v glavo in pohodil prisotno dečvo.

Jah sem si mislil, tako to je, drugič naj kaj pove prej, da se pripravim…

Naprej, dobim listek z nekimi meni neznanimi kracami, se usedem in čakam.

Čakam…, čakam… … … celih 5 minut.

O kako lepo sem že na vrsti.

Gas v ordinacijo, si slečem bundo, WTF, z bundo sem hodil okrog, sem šele
zdaj opazil, ko mi je postalo prav nesramno toplo.

No pri stricu okulistu je bilo vse ok, razen, normalno mojega vida,
malo me jebe ostrina na enmu uču, predvsem me je pa jebal zadah od gospoda
dohtarja. Ta je bil precej podoben, če si predstavljaš na kupčku malo
krepane miši z diarejo pokapane in vse skupaj zavito v vato prepojeno z
prav lepo dišečim amonijakom… skratka super.
No kaj naj rečem, to je en dan, sicer v znamenju precej klavrnega vremena,
ki je prišel, bil in seveda tudi odšel … s priokusom nepozabnega vonja
iz ust gospoda Dr.-ja.

Da ne misliš, da je že konec!

Dotičnemu gospodu dohtarju sem njegovo tegobo omenil in ga poprosil ako se
lahko malo umakne od mojega obraza, da zajamem sapo, katere mi je že malo
primanjkovalo, glede na to da sem jo kar precej časa zadrževal… in glej
ga zlomka, kdo bi pričakoval kaj takega od drugače precej urejenega in
uglednega gospoda dohtarja… nagnal me je vrag! Ja skoz vrata me je vrgu,
ampak dobesedno, vrgu me je skozi vrata in nagnal kot kakega cuceka!
Jebela cesta sm si mislu, ta pa ni od muh!
Ok ta zadnji del, je plod moje blesave domišljije, tako pač je ko čakaš
u vrsti in nimaš kaj počet.

Drgač pa je prou fajn dec tale dohtar (sam z ust mu …).

Končna ocena (cena) 205€. Niso od muh tu teli naočniki ne, pa čeprav jih rabiš
samo za sedet za računalom in brat knjige, sam tako je to narejeno.

Ne bom spet rekel, “upam da se kmalu slišimo”, oz. “upam da bom drugič prej
kaj napisal” in podobne, ker je brez veze, ker kot vidiš dragi moj bralec (?)
sem zelo dosleden in reden pisec … pa mislim, da me tudi noben ne pogreša.

Pa lep pozdrav!

Da, včeraj, predvčerajšnem, danes, jutri, pojutrišnjem … v nedogled … z dneva v dan … za koga ne vem.

Brez veze kogarkoli obtoževat, konec koncev je tudi tole kar pišem brez veze (niti vem ne kako se napiše brezveze), kdorkoli že to gleda, in ja mislim da ste skapirali katere nadaljevanke mislim, seveda tiste latinoameriške oz. zadnje čase tudi hrvaške :tup:, je za moje pojme malo mimo in z njim/mi tudi jaz ker se sploh sekiram okoli tega…

Beda, beseda, ki bi lahko nadomestila besedo limonada, žajfnca, mehiška nadaljevanka … skratka, mislim, da ste pogruntali, da nisem ravno najbolj navdušen nad tovrstno filmsko produkcijo.

Tako, živce na stran, televizijo skozi okno in veselo žvižgajoče novemu dnevu naproti!

PS: Ne se zgražat, slab dan in ne vem od kje mi nadaljevanke pridejo na pamet, da se nad njimi znašam … hmm.

Živim v hiši. V predmestju. V naročju najlepše okolice mesta. Najlepše že okrnjene narave.

Ob malici sem se z dvema sodelavkama pogovarjal, kje bom nekoč živel z dekletom. Prav prijetna debata. Seveda, si bom uredil prijetno stanovanje doma, saj bodo moji starši nekoč potrebovali pomoč pri vsakdanjem življenju.
Potem pa pade vprašanje sodelavke “Kaj pa če “tvoja” ne bo želela živeti pri tebi doma?”,
katero mi je za trenutek dalo misliti, dokler nisem z glasno mislijo prišel na plan z:

“Zakaj bi ljubil dekle, ki ne ljubi mojih staršev”

Mislim, da kaj več ni treba napisati, saj sem v stavku povedal vse.

lp, BlaBlu

OMG Bluzbla si me nasmejal xD V kolenih mi voda poskakje izpod ene šalčke, pod drugo xD človk se vpraša kako? Ne preveč spraševat. Včas niso nč vedl, pa so lepš živel xD

Kaj nj rečem … familija :/ sine Gizmo nerga in tečnar… včer je celo noč škatlo rukal, da je blo pestro in veselo dokler mi uhlji niso odpovedal in se predali spancu. Kaj bi blo šele, da bi imel druš’no zraven xD (beri: žensko dr…)… cel hudir, vam povem.

Kar se pa kolesa tiče… ja… včeraj sem se spravil iz moje kamre, do prelepega Planšarskega jezera na Jezerskem. Bohved, kaj so si vozniki mislili, ko sem se potil in s švicom mazal asfalt, da bo sedaj mogla Komunala z dratpiršno ripsat asfalt, da se bodo ljudje sploh upal varno vrnit domov. Jap…. cel hudir, vam povem.
Nazaj pa cela žurka…. kot neumen, čez ovinke z mojimi novimi gumicami norim, prehitevam, zalagam… kaj bi blo ko bi me odpikalo iz ovivnka… le škodoželjne veverce, bi na vejah zibale in se divje smejale, ko bi jaz z nohti ril po asfaltu in kričal da nočem čez rob xD Te veverce! rdečkasti hudički. Da ne omenim, kako sem se počutil v vlogi serijskega morilca, ko sem muham enodnevnicam z mojim vlakcem smrti do želodca krajšal njihove dneve Norijaaaaaaa…..

Toliko iz mojega abakusa… češarki so že vsi znucani, golobje pa tud že štrajkajo ker se jim ne da več “pisemc” naokol nost =)

aja predragi Bluzbla… šmrc pa to… Nos si obriši xD

BlaBlu

Oziroma stric BlaBlu bojkotira blog in to na veliko!

Mu ob obilici dela, ki ga ima in poleg še cela vrsta raznoraznih hobijev ter seveda družini sploh lahko zamerimo?

Jaz pravim NE! Vendar … ultimat, to bo prava stvar!

Torej dragi BlaBlu zadnji čas je da se oglasiš! Če ne bo BAN! (ne Ivo ampak čisto tapravi BAN!)

Še to, če ne veste, BlaBlu živi v inozemstvu, v vasici z omejenim dostopom do interneta in seveda brez računalnika, torej še en razlog več za to, da mu ne moremo zamerit.

Je pa obljubil, da bo napisal kaj o svojih kolesarskih podvigih (v kar sicer ne verjamem) tako, da pustimo se presenetiti!

Ja, tole je vnos iz obupa …

Lp, BluzBlu :šmrc:

Danes me je s samogovorom presenetil naš BlaBlu, in kaj je bilo tako presenetljivega?

Tole -> orašplane rjave starodavne strehe… kje pa kje kak martinček z čudno rdečo liso nekje okol rit ven pogleda, pomiga z zelenim jezikom. Primem ga… držim za rep in v vsem navalu straha ruknem ob tla… povsem neprisebno. V trenutku dotika izgine za njim pa ostane blisk kot kak fleš, da se zvijam in tulim od bolečin… Še moja zapasna tunika je vsa prozorna od sijaja.

Razlage ne bo, razumite kakor hočete, sam sem v močnih dvomih da vem za kaj se gre!

Lep pozdrav, BluzBlu!

In sicer zato, ker je konec malice, ker sem rekel, da po malici začnem na polno…

In ja, po malici sem začel na polno, lenarit. Razmišljam samo o tem kako bi čimprej prebavil vse kar sem pojedel. Niti nisem bil preveč lačen, vendar sem si kar nalagal in nalagal, ter jedel in pojedel…

In zdaj, spim pokonci, namesto možganov dela želodec.

Zato bom tudi končal tale vnos, jezen sam nase, ker sem precenil vso ponujeno hrano!

Lep pozdrav do naslednjič!

Kam za prvi maj, praznik dela, ki se ga na ta dan vsi otepamo kot mušic ob jezeru?

Ja tole vprašanje se mi prepleta po glavi že kar nekaj časa in glede na to da imam letos končno priložnost (beri dopust) ter so se vse stvari poklopile (vsaj mislim si) oditi nekam s punco in prijatelji, je pač dober mesec dni pred težko pričakovanim datumom velika iskalna akcija.

Agencije, internet, kolegi s podobnimi izkušnjami… karkoli, vse dobrodošlo, vendar še vedno ni tiste prave, za katero bi rekel “Ja to bo to” in bi se nato odpravili.

Kolegi in punca so za Pariz, jaz sem bolj za vzhodnoevropske prestolnice, pač ker je bolj poceni, pa ne da sem škrt, vendar me je vedno vleklo malo pogledat ter doživet tisti pravi utrip velikih mest, kot so Praga, Budimpešta, Krakov, Bratislava, karkoli podobnega… Danes sem po krajšem premisleku tudi pogruntal zakaj zato ker poznam veliko ljudi, kateri so že bili v teh koncih Evrope in mi vsi pravijo naj grem tja, da je tam vse za “đabe”, piva na litre, klobas na kilometre, punc na tone, ok to zame ne pride v poštev in tako naprej…

No zlagal se bom, če rečem da Pariza in njemu podobnih mest nočem videt, konec koncev niti ni izključeno da bomo tudi tam pristali. Mogoče kakšen Amsterdam … London (pravijo da je presneto drag in verjamem jim), Barcelona?

No ja variant je veliko, vendar res ne vem kam …

ps. potiho tli tudi ideja o obisku “naših” južnih mest kot so Sarajevo oz. Beograd… ooo ja, to bi bila tudi dobra varianta, si že predstavljam

No če bo kdo tole bral, kar veselo z idejami na plano, za vsak predlog bom hvaležen, mogoče ne z vsakim zadovoljen, vendar tak pač sem

Saj vem … je še cel mesec vmes, vendar si rad malo razporedim čas sploh ko se govori o dopustu

Pa lep pozdrav! BluzBlu